4. DEL - ZAKAJ JE DANES Z DOLOČENIMI UČENCI TEŽJE DELATI KOT V PRETEKLOSTI?

28.12.2020 19:00:03

mag. Jani Prgić, www.center-mi.si / www.neuroeducation.si

SPLOŠNE STRATEGIJE ZA SODELOVANJE Z UČENCI Z VEDENJSKIMI TEŽAVAMI

 

• Med prihajanjem v razred, med prehodom med aktivnostmi in med ustvarjalnim delom naj v ozadju igra pomirjujoča glasba. Klasična glasba, jazz, keltska glasba, glasba ameriških staroselcev ali new-age glasba možgane umiri in jih popelje v stanje, ki je spodbudnejše za učenje. Postavite glasbeno postajo ali pa uporabite slušalke, če želite, da določeno glasbo posluša samo določen učenec.

 

• V razred že prvi dan vpeljite rutino in postopke. Tako dolgo jih ponavljajte, da učencem postanejo navada. Na ta način bo lahko vaša učilnica zelo predvidljivo okolje. Vsak dan na enak način začnite in končajte pouk. Prehodi naj bodo predvidljivi. Učenci vam bodo hvaležni, še posebej tisti z ADD. V primeru, da boste morali v kakšni rutini ali postopku karkoli spremeniti, jih o tem prej obvestite.

 

• Šele ko bodo lahko učenci vizualizirali, da so uspešni in vedno bolj samozavestni, šele ko bodo aktivno sodelovali pri strategijah, ki zahtevajo določeno telesno aktivnost – npr. igranje vlog, risanje, projektno učno delo, ekskurzije, in šele ko bodo vsi učenci postali eno in v razredu občutili humor, ne pa sarkazma, šele takrat bodo lahko iz vašega razreda odhajali otroci, ki bodo v znatno boljšem učnem, čustvenem in fizičnem stanju, kot so vanj prišli. Če bi lahko te strategije že od prvega dne pouka uporabljali pri vseh učencih, morda do določenih vedenjskih težav sploh ne bi prišlo.

 

• Pri učencih, ki kažejo tovrstne simptome morate ukrepati čim prej. Zgodnje ukrepanje je povezano z izboljšanjem asocialnega vedenja v času odraščanja. Npr. pri otroku z vedenjsko motnjo je treba ukrepati še pred vstopom v vrtec ali pa vsaj v prvi razred. Ko takšen otrok postane mladostnik, je veliko težje doseči spremembe.

 

• V razredu ohranjajte pozitivno vzdušje, kjer bodo lahko učenci krepili svojo samozavest na podlagi nenehnega razvijanja lastnih spretnosti. Slavite tudi najmanjše vedenjske uspehe ali premike v pravo smer. Ujemite trenutek, ko vsi učenci nekaj počnejo prav, in jih pohvalite kot celoto. Uporabljajte tabele napredka in vpeljite sistem nagrajevanja, kjer si bodo lahko otroci z nabiranjem točk prislužili različne privilegije ali priznanja.

 

 

• Pri otrocih z ADD ali ADHD se osredotočite na naslednje: utrjujte pozitivno vedenje in preusmerjajte negativno, izogibajte se grožnjam in vznemirjanju, uvedite zunanje utrjevalce kot npr. točke ali dodatna priznanja, uvedite rutinske postopke, vključite več gibanja, z njimi komunicirajte pisno in jih naučite upravljanja s časom.

 

• Ostanite trdni, toda mirni. Učitelj, ki med ukvarjanjem s tovrstnimi vedenjskimi težavami izrazi svojo napetost ali jezo, s tem pokaže, da je šibek, ali pa samo še poveča konflikt in poslabša vedenje. S svojo mirno in trdno držo pa po drugi strani sporoča, da dotičnega učenca sicer podpira, vendar v svojem razredu ne bo toleriral neprimernega vedenja in da ga niti z grožnjami ne bo možno prepričati v nasprotno.

 

 

• Vsakršno kronično vedenje obravnavajte ločeno od učenca, ker njegovo vedenje govori le o njegovih dejanjih, ne pa o tem, kakšen je kot oseba. Raziščite situacijo, da ugotovite, kateri so vzroki za takšno vedenje in kako lahko motnjo ublažite, ne pa zgolj začasno odpravite simptome.

 

• Pri učencih, ki kažejo simptome motnje vedenja se osredotočite na naslednje: ustvarite pozitivno okolje, ne verjemite jim na prvo besedo in brez dokazov, natančno izrazite svoje zahteve, bodite dosledni, raje jih nagradite s privilegiji kot z nagradami, povejte jim, kakšni so vaši načrti.

 

 

• Pri učencih, ki kažejo simptome naučene nemoči, se osredotočite na: njihove možgane popeljite v pozitivnejše stanje,  bodite polni navdušenja in energije, ohranjajte dober odnos z njimi, izzovite jih in jim omogočite izkušnje, ki jih bodo obogatile.

 

• Učenci z naučeno nemočjo čutijo, da nimajo kontrole nad tem, kar doživljajo. Občutek kontrole jim lahko daste tako, da: jim omogočite izbiro in pojasnite posledice te izbire, jim vnaprej pokažete načrt dnevnih aktivnosti, jim omogočite minute za pisanje dnevnika in pogovor s sošolci, in da v pouk vključite gibanje.

 

 

• Pri učencih, ki kažejo simptome ODD, se osredotočite na: skupaj se dogovorite za nagrade in posledice znotraj vedenjskega načrta, ne odzivajte se konfliktno ali z nasprotovanjem, preverite zgodbo preden ji verjamete, bodite dosledni.

 

• Pri učencih, ki kažejo simptome akutne stresne motnje ali depresije se osredotočite na: vaš odnos z njimi naj bo oseben in pozitiven, vzemite si čas, da se povežete z njimi, vpeljite več gibanja, vpeljite red in rutino, naučite jih tehnik za obvladovanje stresa – npr. globoko dihanje, joga, petje, vizualizacija in gibanje, spodbujajte jih k postavljanju ciljev.

 

• Z omenjenimi motnjami se ne ukvarjajte sami brez tuje pomoči. Verjetno niti nimate ustreznega znanja, zato vztrajajte, da vam pri tem pomaga skupina ljudi z vaše šole in izven nje. Med njimi naj bodo: starši ali skrbniki dotičnega učenca, vodja, šolski svetovalec, socialni delavec, psihiater/psiholog in učenec. Naj se vam ne zdi, da je prošnja za pomoč znamenje šibkosti. Moč se kaže v tem, da veste, kdaj morate zaprositi za pomoč, da lahko zagotovite, kar se da dobro učno okolje za vse učence.

 

• S podporno skupino ljudi, ki smo jih navedli zgoraj, skličite sestanek in skupaj z njimi pripravite načrt, kako boste ukrepali v primeru, ko se začne otrok neprimerno vesti. Poskrbite, da bo vsak član skupine podal svoj predlog in da se boste na koncu z vključenimi predlogi vsi strinjali. V takšnem primeru učenec ne bo mogel manipulirati s posameznimi člani skupine in bo kmalu ugotovil, da vsi odrasli v njegovem življenju tvorijo trdno in nerazdružljivo celoto.

 

V načrt vključite odgovore tudi na naslednja vprašanja:

• Katere so otrokove prednosti, ki bi jih lahko še bolje razvil?
• Katere veščine oz. spretnosti mora razviti in kako točno bomo to dosegli?
• V kolikšnem času mora razviti najnujnejše veščine?
• V katero klop ga bomo posedli?
• Katerih pravil v razredu se bo moral striktno držati in katera lahko pri njemu spregledamo?
• Kako naj ukrepamo v primeru, ko začne motiti pouk, nadleguje drugega učenca ali noče izpolnjevati zadane naloge?
• Kako naj ukrepamo, če postane nasilen ali ima izbruhe jeze?
• Kdaj in kako pogosto naj se sestaja podporna skupina?

 

• Učno snov in pripadajoče aktivnosti razdelite na več delov, da bodo lahko ostali pozorni tudi učenci s slabšo zmožnostjo koncentracije. Učencem povejte, koliko časa imajo na voljo za posamezni del in jih pred prehodom na naslednjo aktivnost večkrat pravočasno opozorite.

 

V primeru, da se učenec z opozicionalno motnjo, motnjo vedenja ali učenec z močno voljo neželeno vede, se mu nasmehnite in mu recite, naj spremeni vedenje. Nato se umaknite stran od njega. Npr. če začne Miha skakati v besedo, mu recite: »Miha, kaj če ne bi govoril takrat, ko jaz govorim?« in se nato umaknite stran od njegove klopi.

Oznake: jani prgic